svetlomodre sledi škropotajo
na zidku plapolajo nožice
z zaprtimi očmi zatipam
svetlobo sveč

čas je za čudež

• Punčka v travi

  Moj glas pripada tudi njej.
  Pletilke ljube Kristine Brenkove so porajale mahovo posteljico za vzgibane zvoke umišljave, vsled katere sem.
  Toda še nekaj bolj sem zavoljo navzoče bližine, ki jo terja posluh za starodavne šepete ljudskega slovstva.

  Pripovedujem norveško pravljico Punčka v travi.
  Njena topla perut je knjiga z nedvoumno izrezanim naslovom:
  Pravljice (Mladinska knjiga, 2011).
  Zlate zlate vrstice šumijo v likovno mojstrijo Ančke Gošnik Godec.

• Lev v srcu

  S sinkom premerjava samoto gora in blestiva nad lučjo srca – in duša se mladí.
  V nenehnem opoju poezije in pravljic z nevidnimi krili prhutava v šepete zaupnih skrivnosti.
  Tokrat so stene vzžarele, ker je v dečkovo jasnino zadonel levjesrčni mišek.
  O, človek, bodi lev v srcu!

  Berem Leva v srcu,
  ki ga je pesemsko ubrano pretočil Milan Dekleva,
  na zlato barko pa ga je povabila Helena Kraljič.
  Sinji priklon založbi Morfemplus.

• Omer in Omerka

  Otožje se pregane v pasu
  in odžene v lépo.
  Kadar je v srcu
  dovolj mehkih oblakov.
  Pravljica, ob kateri
  vselej spet drhtim …

  Zapisal Fran Milčinski.

   

• Trdoglav in Marjetica

  Zapisal Fran Milčinski.

   

• Fran Milčinski, Cigan kralj

  Od daleč, od daleč žarijo, s čudovito poostreno čistoto žarijo – pravljice Frana Milčinskega nam z nevajeno globino jemljejo pogled. Nič nam ne ostane prikrito, dasiprav je mnogokaj pogreznjeno v skrivnost – razodeva se nam moč, prikoprnimo si nežno glasbo, zablodimo v neznano šumo, oprezno stopamo mimo belih skal … Fran Milčinski je umel tajno govorico, ki je je zemlja polna. Krasota in milina pripovednega fluida, ki povezuje rodove, izbočita snov – snov, ki nam sname železje z vratu.
  Zato, vidite, zavrtim vreteno, da bi prva zazvenela Franova pravljica. In nemara brž potem še ena …